Pomemben del izvajanja projekta SocialB so tudi nacionalne svetovalne skupine, ki s svojimi izkušnjami predstavljajo neprecenljivo pomoč pri oblikovanju izobraževalnega programa, njegovi izvedbi in razširjanjem informacij o socialnem podjetništvu.
Tokrat vam predstavljamo člane slovenske svetovalne skupine in njihov pogled na razvoj socialne ekonomije v Sloveniji.
Urška Bitenc
Na področju socialne ekonomije deluje že od leta 2009. Sodelovala je pri pripravi in izvedbi javnih razpisov za socialna podjetja, oblikovanju zakonodaje na področju socialnega podjetništva, izvajanju Interreg programov na področju socialnega podjetništva, pripravi študije OECD o stanju socialne ekonomije v Sloveniji in pri pripravi javnega razpisa za pripravo metodologije merjenja družbenih učnikov socialnih podjetij. Sodeluje tudi s predstavniki držav članic EU in se vključuje v aktivnosti na področju socialne ekonomije na EU ravni.
Prihodnost socialnega podjetništva v Sloveniji
Socialna ekonomija je izjemnega pomena za razvoj socialnih inovacij in oblikovanje vključujočih delovnih mest. Njena povezanost z lokalnim okoljem in prisotnost na terenu, pa omogoča hitre odgovore na novonastale situacije. Zato je v Sloveniji potrebno zagotoviti podporno okolje za socialno ekonomijo, ki bo pripomoglo k oblikovanju ustreznih politik, zagotavljanju finančnih virov ter razvoju poslovnih modelov in povečanju prepoznavnosti sektorja.
Mag. Zdenka M. Kovač
Skoraj 30 let izkušenj pri razvoju socialnega podjetništva v Sloveniji in JV Evropi (BIH, Kosovo, Makedonija). V Sloveniji se izkušnje nanašajo na področje razvoja pravnega sistema in instrumentov podpornega okolja socialnega podjetništva (policy maker), na področju izobraževanja s področja socialnega podjetništva pa na pripravo programov usposabljanja in izobraževanja za socialno podjetništvo za različne ciljne skupine ( študentje podjetništva, vladni uradniki, lokalni promotorji socialnega podjetništva, menedžerji socialnih podjetij).
Prihodnost socialnega podjetništva v Sloveniji
V Sloveniji prve pobude za uvajanje socialno podjetniških (predvsem zadružnih) poslovnih modelov segajo 25 let nazaj. Od takrat se je precej spremenilo, potrebno pa je odpraviti še vedno prisotno zmedo v pojmovanju ciljev in poslovnih modelov socialnega podjetništva, oz. socialne ekonomije ter povezanosti socialnega podjetništva in družbenih inovacij skozi promocijo, usposabljanje in izobraževanje. Prav tako je potrebno vzpostaviti razvojno raziskovalne enote za socialno podjetništvo v okviru ene od institucij znanja, ki bo stalno izvajala ex-ante in ex-post evalvacije javnih politik na nacionalnem in lokalnem nivoju in monitoring razvojnih procesov v različnih oblikah socialne ekonomije kot podlago za načrtovanje politik različnih resorjev in njihovo sposobnost za koriščenje finančnih virov. Potrebna je prevetritev Akcijskega načrta za socialno podjetništvo v Sloveniji in njegova nadgradnja ter ponovna presoja zakonskih podlag ki predstavljajo pravni okvir za delovanje socialnih podjetij in drugih oblik socialne ekonomije (še posebej ustanov in integracijskih podjetij) in njihova dogradnja v skladu z najboljšimi praksami EU. Treba je reorganizirati razdrobljeno institucionalno podporo in podporne mehanizme, ki ne prinašajo optimalnih učinkov, še posebej problematičen je omejen dostop socialnih podjetij do finančnih virov, pomanjkanje profesionalnega menedžmenta v socialnih podjetjih omejuje njihov domet. Socialno/skupnostno podjetništvo v kontekstu zelene transformacije in izgradnje vključujoče družbe postaja ključno orodje za razvoj potrebnih družbenih inovacij v prihodnjem obdobju.
Miro Mihec
Soavtor javno veljavnega strokovnega izobraževanja »Sodelavec na področju socialne ekonomije«, vodja projekta »Maribor, evropska prestolnica socialne ekonomije 2018«, samostojni predavatelj, izvajalec številnih predavanj in delavnic za socialna podjetja, predvsem na področju etike in etičnega oglaševanja, družbene odgovornost in odgovornosti za svoj vpliv, družbenega učinka, socialnega marketinga in organizacije dogodkov. Vabljen gost na okrogle mize, predavanja in delavnice za socialna podjetja, organizator slovenskih in mednarodnih prireditev, sejmov in konferenc na temo socialne ekonomije, raziskovalec etičnega oglaševanja na primeru socialne ekonomije ter partner in deležnik v številnih mednarodnih projektih na temo socialne ekonomije. Soustanovitelj in aktivni član Foruma za Socialno podjetništvo Slovenije ter Združenja Socialna ekonomija Slovenije. Soustanovitelj socialnega podjetja in aktivni član Dnevnega centra aktivnosti za starejše Društvo TOTI DCA Maribor, so.p., soustanovitelj in aktivni član Zadruge socialne ekonomije Slovenije, z.b.o., so.p. ter soustanovitelj in aktivni član nastajajoče Evropske poslovne šole za socialno ekonomijo (mednarodni projekt).
Prihodnost socialnega podjetništva v Sloveniji
Pojem »socialno podjetništvo« razširjamo na pojem »socialna ekonomija«, ki vključuje ne le socialna podjetja, ampak tudi zadruge, invalidska podjetja, fundacije in ustanove ter vsa podjetja in organizacije, ki delujejo po načelih socialne ekonomije. Kapitalizem je preživet, ker ne upošteva dovolj celostno različnih vidikov in vplivov (ddr. Matjaž Mulej in Nobelov nagrajenec dr. Muhammad Yunus). Prihodnost je v razvoju etične, družbeno odgovorne in socialne ekonomije, ki poleg ekonomskega upoštevajo tudi družbeni in okoljski učinek za preživetje in razvoj družbe in dostojno sobivanje ljudi z naravo s čim manjšim negativnim vplivom nanjo. Ta razvoj se lahko zgodi zlepa ali zgrda. Zlepa se lahko zgodi z ozaveščanjem o prednostih socialne ekonomije (potrebujemo metodologijo za merjenje družbenega učinka!) in zavedanjem, da smo vsi povezani in soodvisni (dvig zavesti o tem). Skupaj z državo bi lahko naredili veliko na tekšnem ozaveščanju oz. informiranju.
Dr. Tatjana Rakar
Raziskovalno se ukvarja s proučevanjem razvoja zasebnega neprofitnega sektorja, civilnodružbenih organizacij ter socialnih podjetij, s poudarkom na vpetosti v širši kontekst razvoja in sprememb sistemov blaginje. Sodelovala je pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih (npr. mednarodni projekti CIVICUS Civil Society Index 2009, World Alliance for Citizen Participation and the Centre for Social Investment, Heidelberg University (2008-2010); 6. okvirni program EU »Civil Society and New Forms of Governance in Europe – The Making of European Citizenship« (2005-2009); mednarodni projekt Up-date of the mapping of social enterprises and their eco-systems in Europe (European Programme for Employment and Social Innovation “EASI 2014-2020”) ter sodelovanje v mednarodnih mrežah kot je članstvo v COST Action “Empowering the next generation of social enterprise scholars (EMPOWER-SE), (CA16206, 2017-2021). Znanstveno-raziskovalna dognanja objavlja v domačih in tujih znanstvenih monografijah in znanstvenih člankih. Na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, v okviru dodiplomskega študija predava predmet Menedžment neprofitnih organizacij ter predmet Socialno podjetništvo na podiplomskem študiju.
Prihodnost socialnega podjetništva v Sloveniji
Za razvoj socialnih podjetij na podlagi iniciative »od spodaj navzgor« je ena od ključnih elementov uspeha podpora javnih politik tako na nacionalni kot lokalni ravni. Ključno za razvoj socialnega podjetništva je čimprejšnje sprejetje razvojne strategije za razvoj socialnih podjetij in širše socialne ekonomije ter predvsem njena sistematična implementacija na nacionalni in predvsem na lokalni ravni. Prav tako je potrebno čimprej implementirati ustrezen sistematični pristop merjenja družbenih učinkov, kot eno ključnih meril delovanja socialnih podjetij. Vloga socialnih podjetij mora biti tako na nacionalni kot lokalni ravni ustrezno prepoznana in sistematično naslovljena, razvoj socialnih podjetij ne sme biti prepuščen »nevidni roki trga«, potrebno je zagovarjati soodgovornost med državo in sektorjem socialne ekonomije za povečevanje socialne vključenosti in kakovosti življenja ljudi, kot ključno pri širitvi tega sektorja, gradnji inovativnih in na uporabnika usmerjenih procesov.
Dr. Andrej Udovč
Raziskovanje pomena zadrug pri izboljševanju poslovno ekonomskega statusa kmetij. Deluje tudi v vlogi predsednika strokovnega sveta Središča za socialno podjetništvo Univerze v Ljubljani. Poslanstvo Središča je izvajanje raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti na področju socialnega podjetništva in socialne ekonomije v skladu z akademskimi standardi.
Prihodnost socialnega podjetništva v Sloveniji
Socialno podjetništvo in socialna ekonomija je ena izmed perspektivnih oblik podjetniškega delovanja posameznikov in družbe. Vsekakor pa je za njegovo uveljavitev potrebno intenzivirati izobraževanje in osveščanje na tem področju, saj je danes s pojmi socialno podjetništvo in socialna ekonomija v Sloveniji še vse preveč nerazumevanja in tudi neznanja ter zavajajočih informacij.
Dr. Marinka Vovk
Leta 2012 je registrirala prvo socialno podjetje v Sloveniji, ki sedaj deluje kot mreža CPU na 6 lokacijah. Razvila je koncept krožne rabe virov in vzpostavila mrežo centrov ponovne uporabe ter konzorcij socialne ekonomije, vzpostavila je novo možnost za sodelovanje nacionalnega nivoja z lokalnim z uporabo socialnih podjetij za vključevanje v delo kot orodja za spopadanje z visoko stopnjo strukturne brezposelnosti. Razvila je koncept iskanja skritih poklicev v okviru izvajanja programa socialna aktivacija za dolgotrajno brezposlene in vzpostavila metodo učne/delovne prakse v program socialne aktivacije. Aktivno je vključena v razvoj socialnega podjetništva na podeželju za opolnmočenje žensk.
Prihodnost socialnega podjetništva v Sloveniji
Ker socialna podjetja v lokalnih skupnostih postajajo vse pomembnejša in omogočajo neposredno sodelovanje občanov pri odgovarjanju na raznolike potrebe, kot so skrb za manj odpadkov in njihova ponovna uporaba, lokalna samooskrba, ustvarjanje novih delovnih mest za mlade in starejše brezposelne ter ranljive skupine, je potrebna sistemska podpora pri njihovem delovanju.
Potrebno je prepričati odločevalce, da ima socialno podjetništvo posredne in neposredne učinke, ki se kažejo v večji kakovosti življenja družbe, predvsem v večjem zadovoljstvu.
